Objavil Girus

NOVO — Davek na nepremičnine, uredite svoje nepremične in plačajte manj

UREDITE SVOJE NEPREMIČNINE

Uredite svoje nepremičnine in plačajte manj davka, če že, plačate pravičen davek.

Kako?

   Preglejte vrednosti Vaših nepremičnin, parcel, gospodarskih poslopij, stanovanj, morebitnih energetskih objektov na Vaši parceli… vsega kar imate.

Če se Vam zdi, da kakšna vrednost odstopa je to razlog za alarm.

   Geodetska uprava ima nalogo, da vodi in zbira vse podatke o nepremičninah na enem mestu, vendar nekaj podatkov pridobi od občin, spet druge od javnih zavodov, zemljiške knjige, ministrstva za kmetijstvo in okolje, upravni enot ter davčnega urada, zavoda za gozdove,…in mnogih drugih.

    Nekaj pomembnih podatkov ste podali tudi Vi, v popisu nepremičnin v letu 2007. Torej vsej tej množici podatkov za določeno nepremičnino, geodetska uprava določi določeno težo in pomembnost, ki vpliva na vrednost Vaše parcele, hiše, gospodarskega poslopja, stanovanja, dovozne poti,… vse kar se nahaja na območju parcel, ki so Vaša last oziroma kar Vi uporabljate. Zato je pomembno, da se pregledajo vsi vpisani podatki za parcele, stavbe torej vse Vaše nepremičnine.

   Tako lahko napačno opredeljena raba stavbe ali uporabna površina stavbe  občutno vpliva na njeno vrednost, saj lahko le en podatek, ki je napačno pripisan Vaši stavbi, vpliva da bo stavba veliko dražja ter da bo davek veliko večji.

    Prav tako lahko » nepozidano stavbno zemljišče« prinaša veliko davčno osnovo za Vas, kar pa je krivično, saj dejansko na primer Vaša hiša stoji na eni parceli, tik ob njej pa se nahaja parcela, ki ni pozidana, vendar je funkcionalno zemljišče Vaše hiše in je opredeljena, kot nepozidano stavbno zemljišče, od katerega se bo izračunal 3x višji davek, kot za funkcionalno zemljišče Vaše hiše. Ob tem je potrebno poudariti, da na tej parceli praktično ni možno graditi, saj je recimo parcela preveč strma. V takšnem primeru računalnik na geodetski upravi, ne upošteva in ne ve, da na takšni parceli praktično ni možno graditi, vendar Vam bo izračunal, da je to zazidljiva parcela, hkrati da ni pozidana ter Vam pripisal 3x višji ali morda še višji davek. Za takšen in podoben primer, je potrebo ali združiti parcele in katastrsko urediti pozidano zemljišče in stavbno zemljišče v eno parcelo.

   Prav tako se lahko zgodi, da eden od solastnikov stanovanjske stavbe, ki je lastnik dela hiše pa v tej hiši ne stanuje, bo po zakonu moral plačati 3x višji davek od solastnika hiše, ki stanuje v tej stavbi. Tudi tu se lahko uredi tako, da solastnik podeli solastniku ali komu drugemu, ki je stalno prijavljen v teh hiši osebno služnost, tako postane imetnik služnosti zavezanec za plačilo davka na nepremičnine, vendar je ta davek 3x nižji, kot bi ga plačal solastnik, ki ne živi v tej stavbi.

   Naj poudarimo, da zakon o davku na nepremičnine predvideva, da bo potrebno obračunan davek plačati ter se nato pritožiti, kar pomeni, da zalagate državo in da po nepotrebnem plačujete nekaj, kar Vam ne bi bilo potrebno plačati, če bi imeli urejene nepremičnine.

    Torej svetujemo Vam, da pregledate podatke in se v primeru napak oz. nelogičnosti v izračunih posvetujete z geodetskimi in drugimi strokovnjaki iz našega podjetja, z veseljem si bomo vzeli čas za Vas.

     Naj se Vam še predstavimo. Naše podjetje se ukvarja z geodezijo in nepremičninami že več kot 20 let. Uspešno rešujemo težave neurejenih nepremičnin, urejamo med sosedske zadeve, tako da so po končanem postopku vsi zadovoljni, saj nam zakon izrecno nalaga, da se mora geodet prizadevati, da doseže sporazum med mejaši. Pri urejanju in vrisovanju objektov pa strankam svetujemo, da dvorišče oziroma domačijo uredijo celostno v enem postopku, saj tako prihranijo na stroških ter si izborijo pravičen davek, če lahko tako rečemo davku. Ob vseh novostih, ki jih prinašajo vedno novi zakoni, pravilniki, davki,….se sproti poučimo, pregledamo literaturo ter smo pozorni na »droben tisk«, ki prihaja z novostmi, na vse bistvene stvari naše stranke opozorimo, saj jim želimo najboljše.

     Za naše stranke vedno poiščemo najbolj ugodno, pošteno in razumno rešitev, saj se zavedamo, da dober glas seže v deveto vas. Zato se vedno razveselimo novih strank, ki so se obrnile na nas na osnovi dobrih priporočil.

Veselimo se sodelovanja z Vami.

Objavljeno v Uncategorized

ZMANJŠANJE ODŠKODNINE za KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

Vračilo odškodnine in izrazito zmanjšanje plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča 

V Državnem zboru je bil na 17. izredni seji, dne 20.7.2012, po skrajšanem postopku sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-D).

Zakon je začel veljati 15.8.2012. Glavni poudarki spremembe zakona so sledeči:

-          odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča se plačuje od tlorisa objekta (velikost stavbe na stiku z zemljiščem ) oz. od dela tlorisa objekta, ki leži na kmetijskem zemljišču (ne plačuje se več od celotne parcele)

-          odškodnina se plačuje za zemljišča, ki imajo v zemljiškem katastru boniteto večjo   kot 50 
-          določene so skupine objektov in posegi, za katere se ne odmerja odškodnina (rekonstrukcije, nezahtevni objekti, nadzidava objektov, kmetijski objekti, cevovodi, komunikacijska omrežja)
-          projektna dokumentacija mora vsebovati tudi podatek o vrstah in površinah dejanske rabe, bonitetah parcel na katerih leži tlorisna površina objekta – > posledično mora biti dopolnjena tudi vsebina in namen geodetskega načrta, ki je izdelan tudi za potrebe odmere odškodnine
-          investitorji, ki so po zakonu že plačali odškodnino, lahko v 6 mesecih vložijo zahtevo za vračilo celotnega oz. delnega zneska, kjer je potrebno zahtevi priložiti ustrezno dokumentacijo s katero se izkazujejo izhodiščni podatki, na podlagi katerih upravna enota odmeri  višino odškodnine po ZKZ-D

V primeru vračila odškodnine se obrnite na upravno enoto, ki vam je izdala gradbeno dovoljenje, posredujte jim vse podatke, tako bodo Vašo vlogo obravnavali ter vrnili preplačan znesek.

 

Pregledovalnik izdanih odločb se nahaja na strani MKGP Evidenca nadomestil za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča 

Primeri plačila odškodnine glede na bonitetne točke ter okvirno površino grajenega objekta

- za gradnjo objektov, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov uvrščeni v skupino objektov transportne infrastrukture in drugih gradbeno inženirskih objektov:


- za gradnjo drugih objektov, stanovanjske hiše, poslovni objekti,….


 

 
// objava dopolnjenega predloga zakona vir: ZKZ_D//

DOPOLNJEN PREDLOG ZAKONA

 o spremembah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-D),

skrajšani postopek,  

1. člen

(Člen je črtan.)

2. člen

 V tretjem odstavku 2. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo) se črta besedilo “, za določanje odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča “.

 3. člen

 3.g člen se spremeni tako, da se glasi:

 »3.g člen

Investitor, ki vloži vlogo za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta, katerega tlorisna površina ali del tlorisne površine leži na kmetijskem zemljišču (v nadaljnjem besedilu: tlorisna površina kmetijske rabe) in ima zemljiška parcela, na kateri leži tlorisna površina kmetijske rabe, v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, boniteto zemljišča več kot 50, mora plačati odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: odškodnina zaradi spremembe namembnosti).

Za tlorisno površino iz prejšnjega odstavka se šteje tlorisna velikost stavbe na stiku z zemljiščem v skladu s predpisom, ki ureja projektno dokumentacijo.

Za kmetijsko zemljišče iz prvega odstavka tega člena se šteje zemljišče, ki je po dejanski rabi, kot je razvidna iz projektne dokumentacije, njiva in vrt, travniška površina, trajni nasad in druga kmetijska površina.

Poleg sestavin, ki jih določa predpis, ki ureja projektno dokumentacijo, mora projektna dokumentacija za objekte, za katere je določena obveznost plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti, vsebovati tudi podatek o vrstah in površinah dejanske rabe, na katerih leži tlorisna površina objekta, pri čemer se dejanska raba povzame iz evidence dejanske rabe v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se izračuna po naslednji enačbi:

odškodnina zaradi spremembe namembnosti = tlorisna površina kmetijske rabe x A, pri čemer se faktor A določi glede na boniteto zemljišča, na katerem leži tloris objekta in, ki se vodi v zemljiškem katastru, in znaša:

a) za gradnjo objektov, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov uvrščeni v skupino objektov transportne infrastrukture in drugih gradbeno inženirskih objektov:

- boniteta zemljišča od 51 do 60: 1 eure,

- boniteta zemljišča od 61 do 75: 3 eure,

- boniteta zemljišča od 76 do 100: 5 eurov;

b) za gradnjo drugih objektov:

- boniteta zemljišča od 51 do 60: 4 eurov,

- boniteta zemljišča od 61 do 75: 12 eurov,

- boniteta zemljišča od 76 do 100: 20 eurov.

Če tloris objekta leži na parcelah različnih bonitet, se za vsak del tlorisa kmetijske rabe upošteva pripadajoča boniteta.

Če tloris objekta leži na parceli, ki ima poleg bonitete večje od 50 tudi boniteto nič, se za izračun odškodnine zaradi spremembe namembnosti upošteva boniteta večja od 50.

Če tloris objekta, za katerega je vložena vloga za izdajo dovoljenja za gradnjo, leži na zemljiški parceli, za katero je bila delno ali v celoti plačana odškodnina zaradi spremembe namembnosti odmerjena po prejšnjih predpisih, se za površino tlorisa objekta, ki leži na tej parceli, odškodnina zaradi spremembe namembnosti ne odmeri.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se odškodnina zaradi spremembe namembnosti ne odmeri v postopkih izdaje dovoljenj za gradnjo, ki se nanašajo na:

–          rekonstrukcijo ali odstranitev objektov po predpisih, ki urejajo graditev objektov;

–          gradnjo nezahtevnih objektov po predpisu, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost;

–          spremembo namembnosti objektov po predpisih, ki urejajo graditev objektov;

–          nadzidavo objektov po predpisih, ki urejajo graditev objektov;

–          gradnjo kmetijskih objektov, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupino nestanovanjskih kmetijskih stavb;

–          gradnjo gradbenih inženirskih objektov, ki so po prepisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupino cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov.«

 3.a člen

 V petem odstavku 3.h člena se za besedilom »odločbe o zavrnitvi dovoljenja za gradnjo« doda besedilo »ali pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka«.

Sedmi odstavek se črta.

3.b člen

 3.i člen se spremeni tako, da se glasi:

 »3.i člen

 

Ne glede na določbo tretje alinee devetega odstavka 3.g člena tega zakona se investitorju, ki vloži vlogo za izdajo dovoljenja za gradnjo za dela, ki so v zvezi s spremembo namembnosti kmetijskega objekta iz pete alinee devetega odstavka 3.g člena, za katerega ni bila plačana odškodnina zaradi spremembe namembnosti po tem zakonu, odškodnina zaradi spremembe namembnosti odmeri.«

4. člen

 V prvem stavku 6. člena se črta besedilo “, odškodnini iz 11. člena tega zakona”.

PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

(Naslov je črtan.)

5. člen

(Člen je črtan.)

6. člen

 V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni

list RS, št. 43/11) se 32. in 33. člen črtata.

 

 6.a člen

(Člen je črtan.)

 PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

 6.b člen

 

Investitor, ki je plačal odškodnino zaradi spremembe namembnosti na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo), ima pravico do vračila plačane odškodnine, če na podlagi tega zakona ne bi bil zavezan za plačilo odškodnine, ali vračila razlike med plačano odškodnino in odškodnino na podlagi tega zakona, če bi bil na podlagi tega zakona zavezan za plačilo odškodnine v nižjem znesku.

Investitor lahko zahtevo za vračilo zneska iz prejšnjega odstavka vloži v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.

 

 7. člen

 

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

Objavljeno v novo, Odškodnina za kmetijska zemljišča

Vse geodetske informacije na enem mestu.

Na portalu GEOVRATA si lahko ogledate vse koristne informacije s področja nepremični in geodetskih storitev. Za več koristnih informacij za Vaš primer se lahko obrnete na nas, z veseljem Vam bomo pomagali.

Objavljeno v Uncategorized

18.6.2011 – V veljavo je stopil 3.g člen Zakona o kmetijskih zemljiščih

Z dnem 18.6.2011 je pričel veljati 3.g člen Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki zavezuje graditelje objektov pri pridobitvi gradbenega dovoljenja k plačevanju nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč.

 V juniju,  18. 6. 2011, je na presenečenje mnogih začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C) , objavljen v Uradnem listu RS, št. 43 z dne 3. 6. 2011, ki bodočim graditeljem objektov na kmetijskih zemljiščih, pred izdajo gradbenega dovoljenja, nalaga še plačilo odškodnine za posege na kmetijska zemljišča.

Višina nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč

Na podlagi tega člena mora investitor, ki da vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta na svoji parceli, plačati odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se plača od površine zemljiške parcele, na kateri se bo gradil objekt in sicer v znesku, določenim s kvadraturo in bonitetnim razredom zemljišča, ki se vodi v zemljiškem katastru.

Ta odškodnina se nanaša na območja kmetijskih zemljišč, ki so s prostorskimi akti lokalnih skupnosti določena kot območja kmetijskih zemljišč in se razvrščajo v območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč in območja ostalih kmetijskih zemljišč. Poleg teh zemljišč se sem umeščajo tudi zemljišča, ki so s prostorskimi akti lokalnih skupnosti določena za nekmetijsko namensko rabo (kamor spadajo tudi stavba zemljišča) in so v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine.

Dejansko rabo svoje parcele lahko preverite na naslovu: http://prostor3.gov.si/javni/login.jsp?jezik=sl ali na naslovu http://www.geoprostor.net/PisoPortal/vstopi.aspx , potrebujete številko katastrske občine in številko vaše parcele, ter po prikazu rezultatov kliknete na puščico desno od prikazanih podatkov o vaši nepremičnini.

OPOZORILO: Glede na izkušnje naših strank prihaja do odstopanj med podatki dejanske rabe, ki je evidentirana v zemljiškem katastru in evidenco dejanske rabe, ki jo vodi Ministrstvo za kmetijstvo in ki jo uporabljajo tudi upravne enote pri določanju površine, od katere se odmerja višina nadomestila, predvsem tam, kjer je le del parcele opredeljen kot kmetijska raba. Zato vam priporočamo, da preverite skladnost podatkov zemljiškega katastra s podatki v evidenci GERK, do katere lahko dostopate na naslovu: http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp, kjer si izklopite sloj GERK, vklopite sloj RABA in kot aktivno plast izberite sloj RABA. Če sedaj izvedete Lokacijsko poizvedbo po sloju (7 ikona v orodni vrstici) boste v opisu pod sliko videli, kakšna je dejanska raba vašega zemljišča, evidentirana v evidenci Ministrstva za kmetijstvo.

Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se odmeri na kvadratni meter na podlagi bonitete kmetijskega zemljišča, ki se vodi v zemljiškem katastru, in sicer:

  • odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 1 do 20 x 0,05 eurov,
  • odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 21 do 40 x 0,18 eurov,
  • odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 41 do 60 x 0,20 eurov,
  • odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 61 do 75 x 0,22 eurov,
  • odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 76 do 100 x 0,25 eurov.

Za primer, višina odškodnine zaradi spremembe namembnosti za parcelo v obravnavanem primeru bonitetnega razreda 50, velikosti 600 m2, znaša:

50 × 0.20 = 10.0 EUR/m2 … torej za 600 m2 skupaj 6000 EUR

Tabela prikazuje višino odškodnine glede na bonitetne točke zemljišča.

Plačilo odškodnine je torej še eden od vseh ostalih pogojev (podobno, kot plačilo komunalnega prispevka), ki jih je potrebno izpolniti pred izdajo gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da bodo investitorji morali pri načrtovanju investicije na kmetijskem zemljišču, dodati še strošek odškodnine.

V podjetju Geodetske meritve Girus d.o.o. skupaj z našim strokovnim sodelavcem agronomom na konkretnih primerih naših strank, ki trenutno vlagajo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, že iščemo rešitev, ki bo našim strankam omogočila zmanjšanje odmerjene višine odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.

Problem rešujemo s postopkom parcelacije ( potrebno upoštevati velikost minimalne gradbene parcele ter faktor pozidanosti zemljišča) in spremembo bonitete zemljišča (na vrednost bonitetnih točk najbolj vplivata relief in globina zemljine ter dejanska raba zemljišča evidentirana v GERK-u). Kadar na parceli že stojijo obstoječi stanovanjski objekti, je mogoče problem reševati tudi z evidentiranjem stavb v zemljiškem katastru in določitvijo pripadajočega dvorišča, ki ima boniteto 0.

Ocenjujemo, da je mogoče zmanjšati odmerjeni znesek na razumno mejo, tako da vam priporočamo, da nam pišete na naslov: girus@siol.net ali pa nas pokličete, ter nam sporočite svojo parcelno številko in vaše kontaktne podatke, da lahko na konkretnem primeru preverimo, kakšne so možnosti za znižanje nadomestila, ki vam ga je odmerila upravna enota.

Odmera nadomestila, plačilo odškodnine in vračilo plačane odškodnine

Odškodnino zaradi spremembe namembnosti odmeri v upravnem postopku organ, pristojen za izdajo dovoljenj za gradnjo, ki hkrati nadzoruje pobiranje, vplačevanje in evidentiranje obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, po uradni dolžnosti, in sicer po prejemu vloge za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta na kmetijskem zemljišču. Za reševanje pritožb v zadevah odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti je na drugi stopnji pristojno ministrstvo, pristojno za graditev.

Odškodnina zaradi spremembe namembnosti je namenski prihodek državnega proračuna Republike Slovenije in se nakazuje na podračun javnofinančnih prihodkov v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov. Sredstva, zbrana iz naslova odškodnin zaradi spremembe namembnosti, se namenijo za financiranje priprave in izvedbe ukrepov kmetijske zemljiške politike iz četrtega in šestega odstavka 1.b člena ZKZ-C in za financiranje izdelave strokovnih podlag iz 3.c člena ZKZ-C.

Plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti je eden od pogojev za izdajo dovoljenja za gradnjo v skladu z zakonom, ki ureja gradnjo objektov.

Organ iz prvega odstavka tega člena za namen spremljanja terjatev, obveznosti in vplačil iz naslova odškodnin vzpostavi in vodi evidenco, ki vsebuje naslednje podatke: številko odločbe o odmeri odškodnine zaradi spremembe namembnosti, osebno ime in naslov oziroma firmo in naslov investitorja, parcelno številko in katastrsko občino zemljiške parcele, na katero se odškodnina zaradi spremembe namembnosti nanaša, ter znesek in datum vplačila oziroma vračila.

Če investitor, ki je plačal odškodnino zaradi spremembe namembnosti, ne dobi pravnomočnega dovoljenja za gradnjo oziroma ne začne z gradnjo objekta, za katerega je odškodnina zaradi spremembe namembnosti plačana, ima pravico v enem letu od pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi dovoljenja za gradnjo oziroma po izteku veljavnosti dovoljenja za gradnjo zahtevati njeno vračilo.

O vračilu odškodnine zaradi spremembe namembnosti po tem členu in napačno plačanih ali preplačanih odškodninah odloča v upravnem postopku organ iz prvega odstavka tega člena na zahtevo investitorja ali po uradni dolžnosti. Kritje za vračilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti se zagotavlja iz namenskih sredstev državnega proračuna Republike Slovenije.

Podatke o zneskih plačanih odškodnin zaradi spremembe namembnosti in o površinah zemljiških parcel, za katere je bila plačana odškodnina zaradi spremembe namembnosti, organ iz prvega odstavka tega člena po pravnomočnosti dovoljenja za gradnjo vnese v prostorski informacijski sistem v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje.

Zmanjšanje odmerjene višine nadomestila

 Ne glede na 3.g člen ZKZ-C se odškodnina zaradi spremembe namembnosti odmeri v višini 70 odstotkov predpisane odškodnine, če se na kmetijskih zemljiščih iz tretjega odstavka 2. člena ZKZ-C z boniteto od 1 do vključno 40 gradi:

  • objekte, načrtovane z državnimi prostorskimi načrti;
  • objekte s področja športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, prometne, energetske, infrastrukture varstva okolja in vodne infrastrukture, katerih investitor je v celoti država ali lokalna skupnost.

Ne glede na 3.g člen ZKZ-C se odškodnina zaradi spremembe namembnosti odmeri v višini 10 odstotkov predpisane odškodnine, če se na kmetijskih zemljiščih iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona gradi kmetijske objekte, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupino nestanovanjskih kmetijskih stavb.

Če objekt iz prvega odstavka tega člena zaradi nameravane spremembe njegove namembnosti ne bi več izpolnjeval pogojev iz prvega odstavka tega člena, se investitorju po postopku iz prejšnjega člena odmeri odškodnina zaradi spremembe namembnosti še v višini preostalih 30 odstotkov.

Če bi objekt iz drugega odstavka tega člena zaradi nameravane spremembe njegove namembnosti izpolnjeval pogoje iz prvega odstavka tega člena, se investitorju po postopku iz prejšnjega člena odmeri odškodnina zaradi spremembe namembnosti še v višini preostalih 60 odstotkov. Če objekt iz drugega odstavka tega člena zaradi nameravane spremembe njegove namembnosti ne bi več izpolnjeval pogojev iz tega člena, se investitorju po postopku iz prejšnjega člena odmeri odškodnina zaradi spremembe namembnosti še v višini preostalih 90 odstotkov.

Ne glede na določila tega zakona se odškodnina zaradi spremembe namembnosti odmeri za gradnjo objektov, načrtovanih z državnimi prostorskimi načrti, ter za gradnjo objektov s področja športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, prometne, energetske, komunalne in vodne infrastrukture, katerih investitor je država ali lokalna skupnost:

  • v višini 30 odstotkov od predpisane odškodnine iz 3.g oziroma prvega odstavka 3.i člena zakona, če investitor vloži vlogo za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2011;
  • v višini 50 odstotkov od predpisane odškodnine iz 3.g oziroma prvega odstavka 3.i člena zakona, če investitor vloži vlogo za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012;
  • v višini 70 odstotkov od predpisane odškodnine iz 3.g oziroma prvega odstavka 3.i člena zakona, če investitor vloži vlogo za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013.

Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, je odmerjeno nadomestilo mogoče zmanjšati s postopkom parcelacije (potrebno upoštevati velikost minimalne gradbene parcele ter faktor pozidanosti zemlijšča à zahteve projektanta) in spremembo bonitete zemljišča (na vrednost bonitetnih točk najbolj vplivata relief in globina zemljine,…). Kadar na parceli že stojijo obstoječi stanovanjski objekti, je mogoče problem reševati tudi z evidentiranjem stavb v zemljiškem katastru in določitvijo pripadajočega dvorišča, ki ima boniteto 0.

Vir: Geoprojekt d.o.o.
Objavljeno v Uncategorized

1.5.2011- Pridobitev zemljiškoknjižnega izpiska iz zemljiške knjige po novem brezplačna za vse registrirane uporabnike

Sodišče RS je s 1.5.2011 spremenilo dostop do vpogleda v elektronsko zemljiško knjigo, ki je po novem na voljo BREZPLAČNO vsem uporabnikom, ki se registrirajo na portalu e-Sodstvo. Če še nimate gesla za dostop, ga lahko pridobite s klikom na povezavo Nov uporabnik in z geslom, ki ga dobite po elektronski pošti, že brezplačno dostopate do zemljiškoknjižnih podatkov o nepremičninah preko povezave: Vpogled v elektronsko zemljiško knjigo. (Nato izberite: Izvajanje e-opravil | Nadaljuj kot Registriran uporabnik | e ZK opravila – zemljiška knjiga | Javni izpisi in objave | Redni izpis iz zemljiške knjige | Način vnosa nepremičnin:po ID znaku).

Vir: Geoprojekt d.o.o.
Objavljeno v Uncategorized

29.4.2011- Zemljiškoknjižni predlogi po novem le še v elektronski obliki

Državni zbor je potrdil novelo zakona o zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižne predloge bo po novem mogoče vlagati le v elektronski obliki, kar bodo lahko delali notarji in odvetniki, nepremičninska podjetja, občinska pravobranilstva in državna pravobranilstva. Posamezniki bodo še vedno lahko sami vlagali predloge, vendar le na okrajnem sodišču, kjer leži nepremičnina ali pa v elektronski obliki, če bo izpolnjeval določene pogoje.

Vir: Geoprojekt d.o.o. in Slonep.net

 

Objavljeno v Uncategorized

Potrebujete več informacij?

Dogovorite se za sestanek ali navežite stik z nami in pomagali vam bomo z dodatnimi pojasnili, kako izdelati geodetski načrt ali karto za vaše potrebe.

Oglejte si odgovore na pogosta vprašanja naših strank. Morda je med njimi odgovor tudi na vaše vprašanje.

GEODETSKE MERITVE GIRUS d.o.o.

Ulica Stanka Škalerja 29

8250 Brežice

girus.si

Tel/Fax: 07 49 62 715

Mobitel: 041 726 071

E-pošta: girus@siol.net

Nazaj na vrh